Omemba: Nataša Golob

»Knjižnica je nekaj, kar ni važno samo za nas, ampak za vsakogar in vse poklice enako . . . To je nekaj, kar je ustvarjeno za vse čase. Med državne znake državnosti spada poleg zastave, grba in himne tudi nacionalna knjižnica.«

»Knjižnica je nekaj, kar ni važno samo za nas, ampak za vsakogar in vse poklice enako . . . To je nekaj, kar je ustvarjeno za vse čase.«

»Najtežje je bilo na tak način pripovedovati o njeni zgodovini.«

»Namesto glasbe nas s polic in izza zidov knjižnice kličejo knjige. Vabijo nas, da se spomnimo na njih, jih vzamemo v roke, preberemo.«

»Ta raznoterost je osnovni motiv filma, saj smo želeli pokazati, da je NUK več kot le knjižnica.«

»Ta doba od nas zahteva takojšnji odziv, hipne odgovore. Branje pa nam ponuja drugačne poglede.«

»Všeč mi je vonj tiskarske barve. Knjigo priročnejše vzameš k sebi v posteljo kot prenosni računalnik.«

»Če se izgubi vse znanje tega sveta, bodo morda znali razvozlati kakšno natisnjeno knjigo.«

»V humanističnih znanostih in v družbi se je zgodil ta ikonični obrat, slikovni obrat, ko se od besed na neki način obračamo k podobam.«

»Prisotnost določene vede v formalnem izobraževanju odseva njen status v družbi.«

»Umetnostna zgodovina nas uči o merilih vsakokratnih družb, da estetska merila niso nekaj obče veljavnega.«

»Danes se zdi rentabilnost postavljena v ospredje, zato se promovirata predvsem naravoslovje, povezovanje z gospodarstvom.«

»Umetnost je edina, ki nas usmerja, kako naj živimo, nam govori o vrednotah.«

»Mislim, da je to nasploh povezano z neko splošno neintelektualno usmerjenostjo družbe tudi na svetovni ravni.«

»Že več kot dve leti v državi intenzivno prenavljamo učne načrte, a smo prenovo paradoksalno začeli ob zaključku celotne verige kurikularnih dokumentov.«

»Umetnostna zgodovina je nekakšen vizualiziran vozel drugih ved.«

»Hvala bogu, da je tako obsežen predgovor, da vsaj vem, za kaj gre.«

»Gospod, usmili se Retka, amen.«

»To je rokopis iz časa okoli leta 1000. Kam nas to pripelje? V isto časovno plast, v kateri so nastali Brižinski spomeniki in ti so tako v nekem smislu tudi paralela.«

»Nekdo je nekaj narobe napisal, nekdo izpustil pol stavka, nekdo se je zmotil in je bilo treba z nožičem napisano odstraniti in potem s 'tlačenjem' črk vstaviti manjkajoči del ali pa so na robu dopisali, kar je manjkalo.«

»Pri besedilih, kot so martirologi in legendariji, so morali prepisovalci fantazijo pustiti doma.«

»V armenski pisavi so prepisovalci našli znak za neki zvok, ki so ga hoteli zapisati, niso pa ga imeli v grški ali latinski pisavi.«

»Nace Šumi je bil karizmatičen predavatelj, ki je z odprtimi razpravami in lastnim zgledom spodbujal k samostojnemu prepoznavanju umetnin, učil, da se je treba za ohranitev dediščine nenehno boriti in da noben dosežek ni zagotovljen in dokončen.«

»Stal je pred vhodno fasado in sočasno govoril o fasadi in o tistem, kar je na drugi strani. Vedno je imel v glavi celo stavbo, nikoli ni razlagal parcialno.«

»Kje je tu vic?«

»Na predavanjih mu je uspelo zelo sintetično predstaviti ključne probleme posameznih obdobij, zelo rad pa nas je peljal tudi na teren, predvsem po Ljubljani.«

»Zgodovina je objektivna danost, kadar je podprta z dokumenti, je pa tudi subjektivna, temelječa na osebnih izkušnjah.«

»Temu bi rekla 'neuradni drobiž', ker je drugačen glas v zgodovinskem toku, kakor ga pokažejo samo zapisi uradnih dokumentov, poročil, statistik in sorazmerno prizanesljivih, povečini vljudnih ocen, zapisanih v letnih poročilih.«

»Mesto Ljubljana je … primeren in prikladen kraj za vernike, primerno in odlično po avtoriteti, znanju in moči podobnim mestom … slovesno določamo, da je odličnejše mesto Ljubljana takšno mesto zdaj in v večnih prihodnjih časih ...«

»Boš videl, Enej, ti boš nekega dne postal papež.«